saturday-as-if-sunday

Spet sem si popoldne vzel čas za sprehajalsko-fotografski session. Zelo malo se gibljem zadnje čase, namreč. Tudi zato bolj-resno-kot-bi-drugače kontempliram namignjeni mi plesni tečaj.

Salsa. Salasa. Slasa. Sla?
Ali tango. Tingo. Tongo. Bongo. Bingo?

Kakorkoli, ugotovil sem, da sem za individualen in per se sprehod večinoma prelen, zato se vržem na finto s tem, da rečem, da grem na sprehod & slikat. Resnici na ljubo je slikanja z vsakim sessionom manj, sprehajanja pa več (no ja, vsaj manj ne). A vseeno. Zadal sem si cilj, da pokurim film v aparatu, kar pri meni, ki trikrat premislim, preden pritisnem, ne gre tako hitro kot bi si morda mislili.
Naslednji korak bo nakup digiaparata. Ogledanega imam enega tamauga pentaxa, preostane mi le še en primerjalni učovrz, kje je cena najbolj primerna. Navzdol, seveda. A kot sem že pred časom razmišljal, več kot toliko primerjave se po mojem ne splača, pravzaprav se iz tega vidika najbolj obnesejo impulzivni nakupi - zadevo imaš takoj in obstranskih stroškov, kot je zgubljanje časa z ogledovanjem in pregledovanjem ter price-huntingom, ni. Aja, zakaj tamauga. Ker je trenutnik (ni še predhodnik, bo pa kmalu, upam) en veelik Canon (EOS 300). Btw, če kdo kupi - verjetno prodam. Se poskušam namreč navajat na načelo: manj šare - lepše življenje. Kriterij je, recimo, pri oblačilih naslednji: če v zadnjem letu določenega kosa nisem oblekel, obul ali kakorkoli drugače navlekel nase, gre na Karitas. Ker je (statistična?) verjetnost, da ga tudi v prihodnjem letu ne bom, signifikantna.
Kar me spomne, da sem že zadnjič razmišljal o novoletnih resolucijah in o tem, da bi bilo fino napisati kakšen post na to temo. Imam namreč precej rad sezname in podobne zadeve. Samo, da ne bom tega naredil za novo leto, to je čizi. Ko bo seznam kolikor toliko napisan, ga bom objavil in če bo takrat trinajsti marec, bodo to pač trinajstomarčne resolucije.
Pa še en seznam imam v mislih, pa ako bode sreča, se bo tudi prikazal luči sveta - po zgledu Žive (in mislim, da je BeeBee tud neki tacga naredila) vsaj ene 100 faktov o meni. Oh, such a lovely topic.
V zadnjem času sem prebrowsal zadividljivo število blogov in opazil sem, da nekateri izredno radi objavljajo, kaj poslušajo in/ali berejo v določenem trenutku. To se meni definitvno ne bi dalo vsakič sproti, a naj naredim danes izjemo. Medtem, ko sem to pisal, so se zvrstili: ... samo malo, da pogledam v winampov recently played list... Buena Vista Social Club, Nightmares on Wax in Manu Chao. Zdej je pa že St. Germain. Kar se branja tiče, sem včeraj preglodal Arthurja Millerja, in določen del Boudjedrove Odslovitve (hvala, I., mi lajk).
Na novico dneva sem seveda pozabil: rodil sem nov kos pohištva! Ime ji je omarica za pod televizijo, je pravokotne oblike, 55x77 cm, z dvema prekatoma in ooooh, tako luškana, kot so lahko le novorojene omarice.
Novica včerajšnjega dneva je podobno senzacionalna: domov sem pripeljal novo ležišče (ne, tega nisem rodil). Novinec mi omogoča, da se v vsej svoji Celoti raztegujem in obračam in sploh...
Pa posesal sem. To se sicer ne kvalificira kot novica dneva, je pa precej senzacionalno. Še bolj bo, ko bom pomil tudi posodo! Ko pa se bom lotil kopalnice, bo najmanj državni praznik... npr. prvi november, hehehe.
Adam F feat. M.O.P., če slučajno koga interesira.
Dobro, dosti bo. V bistvu sem šel online samo, da pogledam mail in evo, kaj se zgodi.

1. ljubljanski omaraton

Pot je bila dolga in naporna. Sekunde so bile minute, minute ure in ure dnevi. Vsak korak izmed tisočih je pripomogel k končni zmagi, Velikemu Podvigu. Zmagi nad vsem. Zmagi nad samim seboj.

Tako je, kompleks postelje, polic in delovnega kotička je v glavnem končan. Čaka me še sicer nekaj malenkosti, v tem delu:

• barvanje roba poda - umetelno sem namreč prebarval napačnega, tistega, ki gleda proti steni,
• garderobna omara in njen zgornji del (kjer bo drugi TV in polička za odlaganje knjig),
• nosilec-obešalnik za jakne,
• luči (tri njih, zgornja - nočna lučka za nezdravo branje v postelji, spodnja - za osvetlitev delovnega kotička in stenska - za osvetlitev garderobna omare in predprostora)
• ter ogledalo.

Morda bo potreben kakšen dodaten podpornik za posteljo, a to se bo izkazalo v praksi, če se bo :) V petek sledi še izlet v Slovenj Gradec po ležišče, predvidoma. In nato konec koncev samo še res malenkostne zadeve - slikice, razne pike na i in podobno. Fun, fun, fun. Aja, pozabil sem na stole, ampak to bomo že zrihtal, alternativ je kar nekaj. Ko zdajle pogledam, kaj še sledi, se ne sliši tako malo, ampak, biliv mi, večji del je za mano.

Z rezultatom svojega dela sem skratka precej zadovoljen, je pa res, da se mi zdi sedaj celoten prostor (pre)ogrooomen, ker je vse ob stenah in prostorsko optimizirano. No, kolikor je 30 kvadratnih metrov velika garsonjera lahko pač preogromna. Drži tudi, da v naslednjem stanovanju verjetno ne bom sledil tokratni "naredi vse sam" logiki. Sej je mizarjenje in vse ostalo kar pride zraven luštn, ne rečem, ampak tolk pa spet ne, da bi to počel ob vsaki selitvi :)

Glede na včerajšnje dobro opravljeno zaključno delo, sem torej danes nazdravil z prostim in počitka polnim dnem. Kateremu nisem čisto verno sledil, saj sem že zamenjal eno stikalo in malce (ampak res čisto malo) posesal.

Vmes sem bil na enoinpolurnem sprehodu po tekaški Ljubljani (slišal, da so imeli otroci Lumpijev tek na 300m - moralo je biti blazno zabavno). Od tod tudi navdih za naslov.

Za zdravo nedeljsko kosilo si bom privoščil palačinke z jagodno marmelado in evrokremom (vsak namaz v posebni palačinki, ne skupaj). Čemur bo, kolikor se poznam, moral slediti kakšen pameten film (čaka me, oh, približno 60 nepogledanih filmov, tako da sem prepričan, da bom kaj primernega našel). Vsekakor se bom vsaj malo posvetil tudi Arthurju Millerju, ki me spremlja ta teden, obenem zobam Nielsenov Category Management, ki bi ga bilo že lepo vrniti, kjer sem si ga sposodil (takisto Tvegani kapital).

Sicer imam pestro paleto stvari za delat (od oblikovanja preko programiranja do pregleda materialov in researcha), ampak v zadnjih dneh, kar se delovnih obveznosti tiče, tudi pri meni velja, kot je rekla BeeBee - procrastination galore.

Zdaj pa grem, ker so se palačinke že gotovo zmikrovejvirale do neprepoznavnosti.

Žulji

... na moji desni roki so rezultat omarjenja, kar je fensišmensi vseobsegajoči izraz za:

• načrtovanje,
• risanje,
• pisanje,
• merjenje,
• dogovarjanje s prodajalci,
  
• nabavo lesa,
• prevoz omenjenega lesa domov,
• pozabljanje določenih vijakov,
• nabavo vijakov,
• stanovanje, dišeče po lesu,
  
• barvanje,
• stanovanje, smrdeče po barvi,
• lakiranje,
• stanovanje, malo manj smrdeče po laku (vodna osnova!),
  
• označevanje,
  
• žaganje,
• vrtanje,
• privijanje,
• ugotavitev potrebe po primernejšem izvijaču,
• nabavo izvijača,
• še več privijanja,
  
• izrečene kletvice,
• povečane bicepse na rokah (predvsem desni),
  
• podrsan parket,
• prijetno utrujenost po fizičnem delu in
• končno zadovoljstvo nad rezultatom....
• aja, pa seveda žulje :)

Ah, the joys of volunteer amateur craftsmen...

drummmming vacation

Ok, first of all: combining what was meant to be a relaxing vacation with an advertising festival is NOT a good idea for a person like myself.
Secondly, a few more tips on how to really get the most out of a vacation, especially if it is the first in couple of years: do not bring your notebook, stay away from computers and other electronic devices at all times, even more so, if these devices are able to connect you to any aspect of your daily work. Thinking about projects, duties and chores is also included - if anything reminds you of the latter, toss it awaaaay (far). Furthermore, switch off your mobile and use it only in the event of genuine urgency - rapid dogs, anacondas on the loose, and the like. The isolation period should last for at least ten days, a week is not nearly enough.