a dark in the light

ceci n'est pas une salade

ušesno maslo na stopnicah

a walk in the upside-down woods

kaj dogaja

dnevi letijo

Poudarki iz ZDR

5. člen

(opredelitev delavca in delodajalca)

(1) Delavec po tem zakonu je vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
(2) Delodajalec po tem zakonu je pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
(3) Manjši delodajalec po tem zakonu je delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.
(4) V zakonu uporabljena izraza delavec in delodajalec, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in za moške.

9. člen

(pogodba o zaposlitvi)

(1) S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje.
(2) Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela.
(3) Če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
(4) Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja se začnejo uresničevati z datumom nastopa dela tudi v primeru, če delavec tega dne iz opravičenih razlogov ne začne delati.
(5) Opravičeni razlogi po tem zakonu, zaradi katerih delavec ne začne delati, so primeri, ko je delavec opravičeno odsoten z dela po zakonu ali kolektivni pogodbi, lahko pa jih s pogodbo o zaposlitvi določita tudi stranki sami.

15. člen

(pisnost pogodbe o zaposlitvi)

(1) Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki.
(2) Delodajalec mora delavcu izročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi.
(3) Če delavcu ni izročena pisna pogodba o zaposlitvi, lahko kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja zahteva njeno izročitev od delodajalca in sodno varstvo.
(4) Če stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 29. člena tega zakona, to ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi.

16. člen

(domneva obstoja delovnega razmerja)

V primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem se domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja.

19. člen

(sposobnost za sklenitev pogodbe o zaposlitvi)

(1) Pogodbo o zaposlitvi smejo skleniti osebe, ki so dopolnile starost 15 let.
(2) Pogodba o zaposlitvi z osebo, ki še ni dopolnila 15 let starosti, je nična.


20. člen

(pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi)

(1) Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, mora izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 23. člena tega zakona objavljene pogoje za opravljanje dela (v nadaljnjem besedilu: pogoje za opravljanje dela).
(2) Delodajalec je dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu. Obveznost iz prejšnjega stavka ne velja za manjše delodajalce.
(3) Šteje se, da ima invalid, ki je usposobljen za določena dela, zdravstveno zmožnost za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za ta dela.

21. člen

(tuji državljani)

(1) Tujec ali oseba brez državljanstva lahko sklene pogodbo o zaposlitvi, če izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom, in pogoje, določene s posebnim zakonom, ki ureja zaposlovanje tujcev.
(2) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je nična.

24. člen

(izjeme od obveznosti objave)

(1) Izjemoma se lahko pogodba o zaposlitvi sklene brez javne objave, če gre za:
– sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem zaradi spremenjenih okoliščin,
– obveznosti delodajalca iz naslova štipendiranja,
– zaposlitev invalida po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov,
– zaposlitev za določen čas, ki po svoji naravi traja največ tri mesece v koledarskem letu,
– zaposlitev za nedoločen čas osebe, ki je pri delodajalcu opravljala pripravništvo, oziroma ki je bila pri delodajalcu zaposlena za določen čas,
– zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
– zaposlitev s polnim delovnim časom osebe, ki je bila pri delodajalcu zaposlena s krajšim delovnim časom,
– zaposlitev družbenikov v pravni osebi,
– zaposlitev družinskih članov delodajalca, ki je fizična oseba,
– zaposlitev voljenih in imenovanih funkcionarjev oziroma drugih delavcev, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
– poslovodne osebe, prokuriste,
– druge primere, določene z zakonom.
(2) Za družinske člane po tem členu se štejejo:
– zakonec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi živela z delodajalcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,
– otroci, posvojenci in pastorki,
– starši – oče, mati, očim in mačeha, posvojitelj ter
– bratje in sestre.

27. člen

(pravice in obveznosti kandidata)

(1) Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je kandidat dolžan predložiti delodajalcu dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga kakorkoli onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe ali ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje oseb, s katerimi pri izvrševanju svojih obveznosti prihaja v stik.
(2) Kandidat ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.

29. člen

(sestavine pogodbe o zaposlitvi)

(1) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:
– podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,
– datum nastopa dela,
– naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, za katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi,
– kraj opravljanja dela; če ni navedenega točnega kraja velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,
– čas trajanja delovnega razmerja in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,
– določilo ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom,
– določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
– določilo o znesku osnovne plače delavca v tolarjih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih,
– določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,
– določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,
– dolžino odpovednih rokov,
– navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in
– druge pravice in obveznosti v primerih, določenih s tem zakonom.
(2) V pogodbi o zaposlitvi se glede vprašanj, navedenih v sedmi, deveti, deseti in enajsti alinei prejšnjega odstavka, stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

37. člen

(konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti)

(1) Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.
(2) Delodajalec lahko zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla.

38. člen

(konkurenčna klavzula – pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti)

(1) Če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: konkurenčna klavzula).
(2) Konkurenčna klavzula se lahko dogovori najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in le v primerih, ko delavcu preneha pogodba o zaposlitvi po njegovi volji ali krivdi.
(3) Konkurenčna klavzula mora biti določena z razumnimi časovnimi omejitvami prepovedi konkuriranja in ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca.
(4) Če konkurenčna klavzula ni izražena v pisni obliki, se šteje, da ni dogovorjena.

39. člen

(nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule)

(1) Če spoštovanje konkurenčne klavzule po drugem odstavku prejšnjega člena onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači, mu mora delodajalec za ves čas spoštovanja prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo.
(2) Denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule se mora določiti s pogodbo o zaposlitvi in znaša mesečno najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
(3) Če se denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule ne določi s pogodbo o zaposlitvi, konkurenčna klavzula ne velja.

40. člen

(prenehanje konkurenčne klavzule)

(1) Delodajalec in delavec se lahko sporazumno dogovorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule.
(2) Če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, ker je delodajalec huje kršil določila pogodbe o zaposlitvi, konkurenčna klavzula preneha veljati, če delavec v roku enega meseca od dneva prenehanja pogodbe o zaposlitvi prejšnjemu delodajalcu pisno izjavi, da ni vezan s konkurenčno klavzulo.

(suspenz pogodbe o zaposlitvi)

(1) V primerih, ko delavec zaradi prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega ne more opravljati dela šest mesecev ali manj, zaradi služenja vojaškega roka ali opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, pripora in v drugih primerih, ki jih določa zakon, začasno preneha opravljati delo, pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca (suspenz pogodbe o zaposlitvi).
(2) Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela.
(3) Delavec se ima pravico in dolžnost vrniti na delo najkasneje v roku petih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe. S tem dnem preneha suspenz pogodbe. Če se delavec v predpisanem roku neupravičeno ne vrne na delo in mu je izrečena izredna odpoved v skladu s peto alineo 111. člena tega zakona, traja suspenz pogodbe do začetka učinkovanja izredne odpovedi.

64. člen

(krajši delovni čas)

(1) Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa.
(2) Za krajši delovni čas se šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu.
(3) Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače.
(4) Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v skladu s 159. členom tega zakona.
(5) Delavec ima pravico do sodelovanja pri upravljanju v skladu s posebnim zakonom.
(6) Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno, delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen v primerih iz 144. člena tega zakona.

65. člen

(sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci)

(1) Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže poln delovni čas, določen z zakonom.
(2) Delavec se mora sporazumeti z delodajalci o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela.
(3) Delodajalci, pri katerih je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, so dolžni delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen če bi jim to povzročilo škodo.
(4) Obveznosti delodajalca in delavca iz drugega odstavka tega člena so sestavina pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.

75. člen

(načini prenehanja)

Pogodba o zaposlitvi preneha veljati:
– s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
– s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe,
– s sporazumno razveljavitvijo,
– z redno ali izredno odpovedjo,
– s sodbo sodišča,
– po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon,
– v drugih primerih, ki jih določa zakon.

81. člen

(dopustnost odpovedi)

(1) Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve.
(2) Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved.
(3) Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom.
(4) Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena tega zakona je neveljavna.
(5) Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, podana zaradi grožnje ali prevare s strani delodajalca ali v zmoti delavca, je neveljavna.

82. člen

(dokazno breme)

(1) Če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je dolžan dokazati utemeljen razlog odpovedi.
(2) Utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved, je dolžna dokazati tista stranka, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

83. člen

(postopek pred odpovedjo s strani delodajalca)

(1) Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve.
(2) Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje prvi in drugi odstavek 177. člena tega zakona, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, oziroma če delavec to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor.
(3) O nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga mora delodajalec pisno obvestiti delavca.

86. člen

(oblika in vsebina odpovedi)

(1) Redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi morata biti izraženi v pisni obliki.
(2) Delodajalec mora navesti odpovedni razlog in ga pisno obrazložiti ter opozoriti delavca na pravno varstvo in na njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

89. člen

(neutemeljeni odpovedni razlogi)

Kot neutemeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi se štejejo:
– začasna odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta po predpisih o starševstvu;
– vložitev tožbe ali udeležba v postopku zoper delodajalca zaradi zatrjevanja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja pred arbitražnimi, sodnimi ali upravnimi organi;
– članstvo v sindikatu;
– udeležba v sindikalnih dejavnostih izven delovnega časa;
– udeležba v sindikalnih dejavnostih med delovnim časom v dogovoru z delodajalcem;
– udeležba v stavki, organizirani v skladu z zakonom in stavkovnimi pravili;
– kandidatura za funkcijo delavskega predstavnika in sedanje ali preteklo opravljanje te funkcije;
– rasa, barva kože, spol, starost, invalidnost, zakonski stan, družinske obveznosti, nosečnost, versko in politično prepričanje, nacionalno ali socialno poreklo.

92. člen

(minimalni odpovedni roki)

(1) Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok 30 dni. S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot 150 dni.
(2) Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi poslovnih razlogov, je minimalni odpovedni rok:
– 30 dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu,
– 45 dni, če ima delavec najmanj pet let delovne dobe pri delodajalcu,
– 75 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu,
– 150 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
(3) Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi razloga nesposobnosti, je minimalni odpovedni rok:
– 30 dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu,
– 45 dni, če ima delavec najmanj pet let delovne dobe pri delodajalcu,
– 60 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu,
– 120 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
(4) Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi krivdnih razlogov na strani delavca, je minimalni odpovedni rok 30 dni.
(5) Za delovno dobo pri delodajalcu se šteje tudi delovna doba pri njegovih pravnih prednikih.

102. člen

(prednostna pravica do zaposlitve)

Če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce, imajo delavci, ki jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, prednostno pravico do zaposlitve, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dela.

109. člen

(odpravnina)

(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
(2) Delavcu pripada odpravnina v višini:
– 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let;
– 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let;
– 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.
(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
(4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
(5) V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po drugem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

126. člen

(vrsta plačil)

(1) Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.
(2) Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
(3) Za čas odmora med dnevnim delom prejme delavec plačilo, kot če bi delal.

127. člen

(osnovna plača, delovna uspešnost, dodatki)

(1) Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(2) Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(3) Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo.
(4) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.

128. člen

(višina dodatkov)

(1) Delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa:
– za nočno delo,
– za delo preko polnega delovnega časa,
– za delo v nedeljo,
– za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.
(2) Višina dodatkov iz prejšnjega odstavka se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
(3) Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
(4) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

129. člen

(dodatek za delovno dobo)

(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo.
(2) Višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.

130. člen

(povračila stroškov v zvezi z delom)

(1) Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.
(2) Če višina povračila stroškov iz prejšnjega odstavka ni določena s kolektivno pogodbo s splošno veljavnostjo, se določi z izvršilnim predpisom.

131. člen

(regres)

(1) Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.
(2) Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.
(3) S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
(4) V primeru, da ima delavec pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

132. člen

(odpravnina ob upokojitvi)

(1) V primeru upokojitve pripada delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
(2) Delavec ni upravičen do odpravnine po prejšnjem odstavku, če ima pravico do odpravnine po 109. členu tega zakona in v primeru, če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 109. členu tega zakona oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine po prejšnjem odstavku.

133. člen

(enako plačilo žensk in moških)

(1) Delodajalec je dolžan za enako delo in za delo enake vrednosti izplačati enako plačilo delavcem, ne glede na spol.
(2) Določila pogodbe o zaposlitvi, kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta delodajalca, ki so v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so neveljavna.

134. člen

(plačilni dan)

(1) Plača se plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca.
(2) Plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja.
(3) Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan.
(4) Delodajalec je dolžan pisno predhodno obvestiti delavce o plačilnem dnevu in vsakokratni spremembi plačilnega dne.
(5) Morebitna plačila v naravi se zagotavljajo na v pogodbi o zaposlitvi dogovorjen način, glede na vrsto dela in obstoječe običaje.

135. člen

(kraj in način izplačila plače)

(1) Delodajalec je dolžan delavcu izplačati plačo do konca plačilnega dne na običajnem izplačilnem mestu.
(2) Če se plača izplačuje preko bančnega računa delavca ali na drug brezgotovinski način, mora biti delavcu plača na razpolago na določen plačilni dan, razen če se stranki ne dogovorita drugače.
(3) Delodajalec je dolžan izdati delavcu ob vsakem izplačilu plače ter do 31. januarja novega koledarskega leta pisni obračun plače in nadomestila plače za plačilno obdobje oziroma za preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov.
(4) Stroški v zvezi z izplačevanjem plače bremenijo delodajalca.

141. člen

(definicija delovnega časa)

(1) Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora po 154. členu tega zakona ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.
(2) Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
(3) Efektivni delovni čas je osnova za izračun produktivnosti dela.

142. člen

(polni delovni čas)

(1) Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden.
(2) Z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo se lahko določi kot polni delovni čas delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden.
(3) Z zakonom ali drugim predpisom v skladu z zakonom ali s kolektivno pogodbo se lahko določi za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, polni delovni čas, ki traja manj kot 36 ur na teden.
(4) Če polni delovni čas ni določen z zakonom ali kolektivno pogodbo, se šteje kot polni delovni čas delovni čas 40 ur na teden.

143. člen

(nadurno delo)

(1) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo:
– v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
– če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
– če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
– če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa
– in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
(2) Delodajalec mora delavcu nadurno delo po prejšnjem odstavku odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisno odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
(3) Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.

144. člen

(dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče)

Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa na svojem delovnem mestu ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda.

145. člen

(prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa)

(1) Nadurno delo po 143. členu tega zakona se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
(2) Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 143. in 144. členu tega zakona:
– delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (190. člen),
– starejšemu delavcu (203. člen),
– delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,
– delavcu, kateremu bi se na podlagi mnenja zdravniške komisije zaradi takega dela poslabšalo zdravstveno stanje,
– delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s 142. členom tega zakona,
– delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

146. člen

(dopolnilno delo)

(1) Delavec, ki dela polni delovni čas, sme izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem, vendar največ za osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del.
(2) Določitev načina uresničevanja pravic in obveznosti iz tega delovnega razmerja glede na pravice in obveznosti delavca pri delodajalcih, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi po prejšnjem odstavku.
(3) Delavcu, ki sklene pogodbo o zaposlitvi po prvem odstavku tega člena, ta pogodba preneha veljati v skladu s tem zakonom, po poteku dogovorjenega časa, ali če so umaknjena soglasja delodajalcev, kjer je delavec v delovnem razmerju s polnim delovnim časom.

147. člen

(razporejanje delovnega časa)

(1) Razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa se določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
(2) Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta delodajalec določi letni razpored delovnega časa in o tem obvesti delavce in sindikate pri delodajalcu.
(3) Delodajalec mora v pisni obliki obvestiti delavce o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa posameznega delavca oziroma tri dni pred razporeditvijo delovnega časa več kot deset delavcev.
(4) Pri enakomerni razporeditvi polni delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu.
(5) Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.
(6) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev.
(7) Določba 145. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.

148. člen

(preračun delovnega časa)

(1) Delavcu, ki opravlja delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa in ki v času pred prenehanjem delovnega razmerja med koledarskim letom opravi več ur dela, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, se na njegovo zahtevo več opravljene ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom.
(2) Po prejšnjem odstavku izračunani delovni dnevi se štejejo v delavčevo delovno dobo, kot če bi jih prebil na delu. Skupna delovna doba v koledarskem letu ne sme presegati 12 mesecev.

149. člen

(nočno delo)

Kot nočno delo se šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne.

150. člen

(pravice delavcev, ki delajo ponoči)

(1) Delavec, ki dela ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa oziroma delavec, ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa, ima pravico do posebnega varstva (v nadaljnjem besedilu: nočni delavec).
(2) Če bi se nočnemu delavcu po mnenju zdravniške komisije zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje, ga mora delodajalec zaposliti na ustrezno delo podnevi.
(3) Delodajalec mora nočnim delavcem zagotoviti:
– daljši dopust,
– ustrezno prehrano med delom,
– strokovno vodstvo delovnega oziroma proizvodnega procesa.
(4) Če delo, organizirano v izmenah, vključuje tudi nočno izmeno, mora delodajalec zagotoviti njihovo periodično izmenjavo. Pri tem sme delavec ene izmene delati ponoči najdlje en teden. V okviru tako organiziranega dela sme delavec delati ponoči daljše časovno obdobje le, če s takim delom izrecno pisno soglaša.
(5) Delodajalec ne sme razporediti na nočno delo delavca, ki nima urejenega prevoza na delo in z dela.

151. člen

(omejitve dela ponoči)

(1) Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju štirih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan.
(2) Delovni čas nočnega delavca, ki dela na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, ne sme trajati več kot osem ur na dan.

154. člen

(odmor med delovnim časom)

(1) Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut.
(2) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 64. ali 66. členom tega zakona, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
(3) Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.
(4) Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.
(5) Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas.

155. člen

(počitek med zaporednima delovnima dnevoma)

(1) Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur.
(2) Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.

156. člen

(tedenski počitek)

(1) Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka iz prejšnjega člena, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.
(2) Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.
(3) Minimalno trajanje tedenskega počitka, določeno v prvem odstavku tega člena, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.

159. člen

(trajanje letnega dopusta)

(1) Delavec ima pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.
(2) Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
(3) Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

160. člen

(določanje trajanja letnega dopusta)

(1) Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v prejšnjem členu, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
(2) Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.
(3) Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dnevih.
(4) Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.

163. člen

(izraba letnega dopusta)

(1) Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna.
(2) Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.
(3) Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 30. junija naslednjega koledarskega leta, če je v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal vsaj šest mesecev. Če je delavec v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal manj kot šest mesecev, ima pravico izrabiti letni dopust v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo delodajalca.

167. člen

(plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin)

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin. Za vsak posamezni primer:
– lastne poroke,
– smrti zakonca oziroma osebe, ki je zadnji dve leti živela z delavcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali smrti otroka, posvojenca ali pastorka,
– smrti staršev – oče, mati, očim, mačeha, posvojitelj,
– hujše nesreče, ki zadane delavca,
ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan.

172. člen

(izobraževanje delavcev)

(1) Delavec ima pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za delo na delovnem mestu ter ohranitve zaposlitve.
(2) Delodajalec je dolžan zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. V skladu s potrebami izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev ima delodajalec pravico delavca napotiti na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, delavec pa ima pravico, da sam kandidira.
(3) Trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem se določijo s pogodbo o izobraževanju oziroma s kolektivno pogodbo.

173. člen

(pravica do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja)

(1) Delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s prejšnjim členom, kot tudi delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v lastnem interesu, ima pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov.
(2) Če s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju pravica iz prejšnjega odstavka ni podrobneje določena, ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite.
(3) Če se delavec izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s prejšnjim členom, ima pravico do plačane odsotnosti z dela po prejšnjem odstavku.

186. člen

(prepoved opravljanja podzemnih del)

(1) Delavke ne smejo opravljati podzemnih del v rudnikih.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za delavke:
– ki so vodilne osebe oziroma vodijo delovne enote in imajo pooblastila za samostojne odločitve,
– ki morajo zaradi strokovnega izobraževanja opraviti določen čas prakse na podzemnih delih v rudnikih,
– ki so zaposlene v zdravstvenih in socialnih službah in v drugih primerih, ko morajo odhajati na podzemna dela v rudnik zaradi opravljanja del, ki niso fizična.

193. člen

(pravica doječe matere)

(1) Delavka, ki doji otroka in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.
(2) Pravica do nadomestila plače za čas odmora po prejšnjem odstavku se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust.

195. člen

(prepoved opravljanja del)

(1) Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti:
– dela, ki se opravlja pod zemljo ali pod vodo,
– dela, ki objektivno presega njegove telesne in psihološke sposobnosti,
– dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje,
– dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje sevanju,
– dela, ki vključuje tveganje glede nesreč, ki ga mlada oseba ne more prepoznati ali se mu izogniti zaradi svoje nezadostne pozornosti do varnosti ali pa zaradi pomanjkanja izkušenj ali usposobljenosti,
– dela, ki vključuje tveganje za zdravje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa ali vibracij,
in ki se podrobneje določijo z izvršilnim predpisom.
(2) Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se tudi ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom ter del, ki se podrobneje določijo z izvršilnim predpisom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca.
(3) V izvršilnem predpisu se določijo tudi pogoji, pod katerimi lahko delavec, ki še ni dopolnil 18 let, izjemoma opravlja dela, ki so po prejšnjih dveh odstavkih prepovedana in sicer v primerih izvajanja praktičnega izobraževanja v okviru izobraževalnih programov, če se delo opravlja pod nadzorom pristojnega delavca.
(4) Izvršilni predpis iz prejšnjih odstavkov izda minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.

196. člen

(delovni čas, odmor, počitek)

(1) Delovni čas delavca, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme biti daljši od osem ur na dan in 40 ur na teden.
(2) Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti in dela najmanj štiri ure in pol na dan, ima pravico do odmora med delovnim časom v trajanju najmanj 30 minut.
(3) Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do počitka med dvema dnevoma v trajanju najmanj 12 zaporednih ur.
(4) Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do tedenskega počitka v trajanju 48 neprekinjenih ur.

197. člen

(prepoved opravljanja nočnega dela)

(1) Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in šesto uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in četrto uro naslednjega dne.
(2) Izjemoma se lahko odredi, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, dela ponoči v primeru višje sile, ko tako delo traja določen čas in mora biti izvršeno takoj, polnoletni delavci pa niso na razpolago v ustreznem številu.
(3) V primeru opravljanja nočnega dela delavca, ki še ni dopolnil 18 let starosti, mora delodajalec zagotoviti nadzor s strani polnoletnega delavca.
(4) V primeru opravljanja nočnega dela delavca, ki še ni dopolnil 18 let starosti, mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezen počitek v naslednjih treh tednih.

198. člen

(povečan letni dopust)

Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do letnega dopusta, povečanega za sedem delovnih dni.

201. člen

(opredelitev)

Delavci, starejši od 55 let, uživajo posebno varstvo (v nadaljnjem besedilu: starejši delavec).

202. člen

(krajši delovni čas)

Starejši delavec lahko sklene delovno razmerje oziroma ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, če se delno upokoji.

203. člen

(omejitev nadurnega in nočnega dela)

Starejšemu delavcu delodajalec brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela.

208. člen

(sindikalni zaupnik)

(1) Sindikat, ki ima člane zaposlene pri določenem delodajalcu, lahko imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ki ga bo zastopal pri delodajalcu. Če zaupnik ni določen, zastopa sindikat njegov predsednik.
(2) Sindikat mora obvestiti delodajalca o imenovanju oziroma izvolitvi sindikalnega zaupnika.
(3) Sindikalni zaupnik ima pravico zagotavljati in varovati pravice in interese članov sindikata pri delodajalcu.
(4) Sindikalni zaupnik mora izvajati sindikalno dejavnost v času in na način, ki ne zmanjšuje učinkovitosti poslovanja delodajalca.

211. člen

(splošno)

(1) V skladu s pogodbo o zaposlitvi lahko delodajalec začasno napoti delavca na delo v tujino.
(2) Delavec lahko odkloni napotitev v tujino, če obstajajo opravičeni razlogi, kot so:
– nosečnost,
– varstvo otroka, ki še ni dopolnil sedem let starosti,
– vzgoja in varstvo otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, če delavec živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo,
– invalidnost,
– zdravstveni razlogi,
– drugi razlogi, določeni s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.
(3) Če pogodba o zaposlitvi ne predvideva možnosti dela v tujini, morata delodajalec in delavec skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Pogodba se lahko sklene za čas dokončanja projekta oziroma za čas dokončanja dela, ki ga napoteni delavec opravlja v tujini.

212. člen

(pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini)

(1) Če je delavec začasno napoten na delo v tujino, mora pogodba o zaposlitvi poleg obveznih sestavin po tem zakonu vsebovati še določbe o:
– trajanju dela v tujini,
– praznikih in dela prostih dnevih,
– minimalnem letnem dopustu,
– višini plače in valuti, v kateri se le-ta izplačuje,
– drugih prejemkih v denarju ali naravi, do katerih je delavec upravičen za čas dela v tujini in pogojih vrnitve v domovino.
(2) Namesto določil iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka, se lahko pogodba o zaposlitvi sklicuje na drug zakon, drug predpis ali na kolektivno pogodbo, ki ureja to vprašanje.

213. člen

(položaj napotenih delavcev)

(1) Delavec, ki ga tuji delodajalec napoti na začasno delo v Republiko Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu, opravlja začasno delo v Republiki Sloveniji pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo delo in zaposlovanje tujih državljanov.
(2) Delavcu iz prejšnjega odstavka mora delodajalec zagotoviti pravice po predpisih Republike Slovenije in po določbah kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačo, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.
(3) V primeru začasnih začetnih del, ki so sestavni del pogodbe o dobavi blaga, ki ne trajajo več kot osem delovnih dni in jih opravljajo strokovni delavci dobavitelja, se ne uporablja določba prejšnjega odstavka v delu, ki se nanaša na minimalni letni dopust in plačo.
(4) V primeru vzajemnosti, se ne uporablja določba drugega odstavka tega člena v delu, ki se nanaša na plačo, če opravljanje začasnega dela napotenih delavcev ni daljše od enega meseca.
(5) Določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo za dejavnosti, ki so registrirane v okviru gradbeništva.
(6) Zavod za zaposlovanje spremlja in obvešča o pogojih zaposlovanja in dela delavcev, ki opravljajo delo v Republiki Sloveniji po prvem odstavku tega člena.

224. člen

(splošno)

(1) Delavec ima delovno knjižico, ki je javna listina.
(2) Delovne knjižice izdajajo pristojne upravne enote, ki vodijo tudi evidenco o izdanih delovnih knjižicah.
(3) Minister, pristojen za delo, predpiše vsebino in obliko delovne knjižice, postopek izdaje, način vpisovanja podatkov in postopek zamenjave delovne knjižice ter vodenje evidence o izdanih delovnih knjižicah.

225. člen

(vloga za izdajo delovne knjižice in evidenca izdanih delovnih knjižic)

(1) Delovna knjižica se izda na podlagi vloge za njeno izdajo in predloženih potrebnih dokazil.
(2) Vloga za izdajo delovne knjižice se vloži na predpisanem obrazcu, ki vsebuje naslednje podatke:
– priimek in ime;
– enotno matično številko občana oziroma, če ta ni določena, rojstni datum in spol;
– davčno številko;
– kraj rojstva;
– stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče;
– državljanstvo;
– sedež delodajalca, pri katerem sklepa pogodbo o zaposlitvi;
– datum in kraj vložitve vloge.
(3) Zahtevi za izdajo delovne knjižice se priloži tudi obrazec delovne knjižice.
(4) Evidenca o izdanih delovnih knjižicah vsebuje poleg podatkov iz prve, druge, tretje, četrte, pete in šeste alinee drugega odstavka tega člena še:
– zaporedno številko (ki se vpiše v delovno knjižico kot registrska številka);
– datum izdaje delovne knjižice;
– serijsko številko delovne knjižice;
– upravno enoto, ki je delovno knjižico izdala;
– podatke o izgubljenih, pogrešanih, ukradenih, poškodovanih ali izpolnjenih delovnih knjižicah in
– podatke o izdaji nove delovne knjižice.
(5) Podatke iz evidence o izdanih delovnih knjižicah lahko uporabljajo:
– pooblaščene uradne osebe ministrstva, pristojnega za delo, inšpekcije za delo in upravnih enot, če gre za izvrševanje z zakonom določenih nalog, in
– sodišča.


(1. januar 2003)

matej.blog archives

Kok je zanimiv it mal za nazaj brat poste... Hvala za povod, JA-NE-z. Čez par mesecev bo že eno leto mojega blogaziranja. Uradno je tole sicer drugi blog, prvi je bil uporabljen za interne potrebe nekega projekta.
Zdajle sem se spomnil, da moram ob priliki povedat, kako sta se sodelavca pomerila v tem, komu dlje stoji :)
Madona moj pralni stroj včasih dolgo pere... baje ima en elektronski sistem in močno sumim, da ta sistem tudi oceni, koliko je perila in s tem v skladu odredi čas pranja... hm.

slikice

Na blog sem inštaliral flickr badge v flashu, ki trenutno zajema edine slike, ki sem jih uploadal. Zbral sem jih pod skupnim imenom "Kaj me (še) moti v mojem stanovanju". Kot zapriseženemu perfekcionistu mi ni bilo težko poslikati par zadev, ki se imajo še za urediti, čeprav sem se pri res res malenkostnih zadevah poskušal brzdati. Aja, fotke so namenoma nekvalitetne (yeah, right, who are you kiddin').

(rizi) bizi

Kids on steps

'Kids On Steps' by DDB Berlin for Volkswagen
Production Company: Cobblestone Pictures Filmproduktion
Advertiser: Volkswagen
Brand Name: Volkswagen
Product Name: Golf
Business Sector: Cars
Date of First Publication: 6/4/2004
Market: Germany
Country of Production : Germany
Language: English
Type : Television & Cinema
Length: 30 seconds

Awards:

• Eurobest, 2004 (Gold) for Cars
• London International Advertising Awards - LIAA, 2004 (Winner) for Humour
• The New York Festivals - TV Cinema & Radio Advertising Awards, 2005 (Silver World Medal) for Consumer Product & Service: Automotive
• The New York Festivals - TV Cinema & Radio Advertising Awards, 2005 (Silver World Medal) for Craft & Technique: Best Performance
• The New York Festivals - TV Cinema & Radio Advertising Awards, 2005 (Bronze World Medal) for Craft & Technique: Best Sound Design
• The New York Festivals - TV Cinema & Radio Advertising Awards, 2005 (Gold World Medal) for Special Categories: Cinema Commercial
• The New York Festivals - TV Cinema & Radio Advertising Awards, 2005 (Grand Award) for Best Cinema Commercial
• The Mobius Advertising Awards, 2004 (Mobius award) for Automotive
• The Mobius Advertising Awards, 2004 (Mobius award) for Humor
• 84th Art Directors Annual Awards, 2005 (Silver) for TV: 30 Seconds - Single
• Golden Award of Montreux, 2005 (Gold Medal) for Automotive
• The One Show, 2005 (Bronze) for Consumer TV: Under $50K Budget - Single
• The One Show, 2005 (Silver) for Non-Broadcast: Single

Špilat al učit?

Špilat? Učit? Špilat? Učit? Špilat? Učit?
Pobijat soigralce z bazukami, uziji, mitraljezi, kalašnikovi, noži, incinerary-bombami, granatami ali berettami
oz.
raziskovat čudoviti svet delovnega prava - delovni čas, nadomestila, nočno delo, količniki, zajamčena plača, ekonomsko socialni svet?

Razdvojen sem.

Mah, sej vem, da mi bo žal, ampak... se grem kar učit.

About me, me, me!

I am writing an application for some kind of a summer business-school seminar and under 'Career aims and objectives', and 'Please briefly outline your career aspirations' I wrote:

In the recent years I have been intensively involved in projects ranging in content from PR, marketing, advertising, market research and brand development, to web site design and programming. [I forgot to add marketing strategies, organizing joint promotions on international fairs, web projects coordination, technological R&R projects and other stuff, but I guess these examples are too specific anyway] I have also studied sociology and HRM.

In the future I would like to upgrade my practical experience with business know-how on a more strategic level [namely finance, organization, strategic decision-making etc.], combining that with the fields of marketing communication and new technologies. Academically, I am interested in material culture studies.

The stuff in square brackets I added here.

words ... don't come easy to me

bequeath [bikwi:d] vt zapustiti, voliti (v oporoki)
accretion [aekri:š*n] rast, zrast; prirastek
parsimony [pa:sim*ni] n varčnost, skopost, skopuštvo, stiskanje; law of ~ načelo ekonomičnosti
prodigality [prodigae´liti] n zapravljanje, razsipnost; bujnost, obilica (of česa)
inexorable [ineks*r*bl] adj (inexorably adv) neuklonljiv, neizprosen, nepopustljiv
deleterious [deliti*ri*s] adj (~ly adv) škodljiv, strupen, kvaren
accoutrement [aku:tr*m*nt] n obleka; oprema
abstemiousness [aebsti:mj*snis] n vzdržnost; varčnost, skromnost
denigration [denigreiš*n] n očrnitev; fig kleveta
equivocation [ikwiv*keiš*n] n dvoumno izražanje, izmikanje, izvijanje, laž
extrude [ekstru:d]
1. vt izriniti, izgnati, iztisniti;
2. vi štrleti
obeisance [o(u)beis*ns] n priklon, poklon; spoštovanje; to do (ali make, pay) ~ to s.o. globoko se komu prikloniti
purport¹ [p*´:p*t] n vsebina, smisel, pomen; cilj, smoter, daljnosežnost
purport² [p*´:p*t, -po:t] vt pomeniti, vsebovati, kazati na kaj; trditi, delati se; a document ~ing to be official dokument, ki naj bi bil uraden; to ~ to be (to do) dozdevno biti (delati)
kindling [kindlin] n prižiganje, zažiganje; fig podpihovanje; pl trske
abnegation [aebnigeiš*n] n opustitev, odpoved, oporekanje, izpodbijanje; samozatajevanje
commensal¹ [komens*l] adj ki je za isto mizo;
biol parazitski, zajedavski
commensal² [komens*l] n gost pri mizi,
soobednik; biol parazit
suffuse [s*fju:z] vt (o tekočinah) obliti, zaliti; (o barvi) prekriti; (o svetlobi) preplaviti; razpršiti; ~d with blushes rdeč, zardel od sramu (sramežljivosti); a blush ~d her cheeks rdečica ji je oblila obraz; sunlight ~d the room sončna svetloba je oblila sobo; tears ~d her eyes solze so ji zalile oči
subservience [s*bs*´:vi*ns] n služnost, korist(nost), uspešnost; čezmerna uslužnost, servilnost; podložnost (to komu); podpiranje; in ~ to z obzirom do (na)
contention [k*ntenš*n] n prepir, pričkanje, spor; sporna točka; trditev (that); tekmovanje, tekma; bone of ~ vzrok prepira, kamen spotike
fritter¹ [frit*] n ocvrto sadje v testu, cvrtnjak; košček, odpadek
fritter²[frit*] vt trgati, sekljati; to ~ away zapravljati
misogyny [maiso´džini] n sovraštvo do žensk
profligacy [pro´flig*si] n razuzdanost, izprijenost, pokvarjenost; razsipnost
abnegate [ae´bnigeit] vt odreči, odpovedati se, opustiti, zatajiti; oporekati, izpodbijati
poignancy [po´in*nsi] n ostrost; grenkoba, bridkost; rezkost, zajedljivost, jedkost
asunder [*sa´nd*] adv narazen; to tear ~ raztrgati; to cut ~ presekati; to go ~ raziti se
connive [k*naiv] vi prizanašati, spregledati, skozi prste gledati, dajati potuho; fig (at) zatisniti oči (pred)
deferment [dif*´:m*nt] n (of) odlog, odgoditev, odlašanje, zavlačevanje
vestigial [vestidži*l] adj ki obstaja samo kot sled ali v sledovih; biol rudimentaren, zakrnel, okrnel
dissipation [disipeiš*n] n zapravljanje, potrata, razuzdanost, veseljačenje; phys oddana energija, toplota
tantamount [tae´nt*maunt] adj enakovreden, ekvivalenten, enako pomemben; to be ~ to biti enak čemu, biti isto kot
conjectural [k*ndžekč*r*l] adj (~ly adv) domneven, verjeten
temerity [timeriti] n nora (blazna) smelost, (pre)drznost; nespametna neustrašenost, nepremišljenost
austerity [o:steriti] n trpkost; strogost, resnost; zmernost; neprijaznost, surovost; varčnost
congeries [ko´ndži*ri:z] n kup, sklad, gruča
prescient [presi*nt] adj (~ly adv) predvidevajoč (of); fig daljnoviden
vicarious [vaike´*ri*s] adj namestniški, zastopniški, delegatski; ki (koga) nadomešča ali zamenjuje; deljen s kom (pleasure veselje); ~ work, ~ punishment namesto koga drugega opravljeno delo, prestana kazen
reiterate [ri:it*reit] vt (večkrat, neprestano) ponavljati
abhorrence [*bho´:r*ns] n stud, gnus, mržnja; to hold in ~ mrziti; it is my ~ gnusi se mi, zoprno mi je
denigration [denigreiš*n] n očrnitev; fig kleveta
adze [aedz]
1. n široka sekira, tesla;
2. vt s široko sekiro sekati, tesati
eschew [isču:] vt ogniti, ogibati se česa, bežati pred kom; vzdržati se česa
adjudication [*džudikeiš*n] n razsodba, prisoditev
iniquitous [inikwit*s] adj (~ly adv) krivičen, nepravičen; zloben, zlonameren; pokvarjen, sprijen, podel, nizkoten
obfuscation [obfaskeiš*n] n potemnitev; fig omamljenost, zmedenost
dyad [daiaed] n dvojka, dvojica; chem dvovalentna prvina
reticence , -ncy [retis*ns(i)] n molčečnost, molčanje, molk, zamolčanje; zadržanost, rezerviranost
profligacy [pro´flig*si] n razuzdanost, izprijenost, pokvarjenost; razsipnost
apotheosis [*po*iousis] n povzdigovanje, apoteoza
repudiate [ripju:dieit] vt & vi zavračati, ne hoteti priznati (oblast), zavrniti, odbiti, odkloniti priznanje, odkloniti poslušnost (oblasti), negirati, spodbijati, oporekati; ne priznati (ne plačati) (državnih dolgov); zavreči, odgnati (sina, ženo); zgražati se; to ~ a claim (a gift) odbiti, odkloniti zahtevo (darilo); to ~ a public debt odkloniti plačilo javnega (državnega) dolga, ne izpolniti svojih obveznosti (o državi); to ~ a tale ne verjeti zgodbi
juxtaposition [džakst*p*ziš*n] n postavljanje poleg, mejitev

Agapic love

Agape (pronounced "AH-gah-pay") is from the Greek for "brotherly love." Agapic love is charitable, selfless, patient, undemanding and chaste. Those who have it do not expect it to be returned. (Some call it "Christian" love, but a more inclusive term would be "altruistic.") Agape is best illustrated by those who anonymously help others. It is likely to be a strong component of love of parents for their children, teachers for their students or doctors for their clients. Although this love is admirable as an ideal, it is unrealistic. We all need some expression of appreciation for what we do, even if our action is selfless. To maintain agapic love, at the very least, we need some feedback that our actions have caused meaningful changes.

From http://www3.azwestern.edu/psy/dgershaw/lol/LoveStyle.html

Shopping - treat or thrift? Vote now!

A few random quotes from Daniel Miller's book, Theory of Shopping:

Most children are quite adapt at turning what starts as a treat into a ritual, in the sense that this becomes an invariant element in all subsequent shopping expeditions.

Where a shopper is choosing between value label, own-label and branded goods, the equation to be made is between price and perceived quality. Most shoppers do not buy value labels. When challenged they are likely to suggest that this is because the quality of 'cheap' goods is so low as to be poor value. As well as price against qualiy, shoppers these days are almost always faced with a simultaneous choice of price against quantity, in as much as most goods may be bought in greater bulk at a lower price. The effect is that size of the package may again be understood as a saving. Finally, the major supermarkets facilitate this decision making by adding in small letters on each label the price per weight. The result is that most purchases revolve around the simoultaneous computation of three intersecting equations, which will provide a choice of goods directly in terms of money spent.

In short, it seems that the greater the permutaions by which commerce provides the goods the greater the permutations by which the shopper legitimate their practice as a saving. For this purpose, the shoppers no longer need to have any knowledge taken from outside the shopping experience. The need to remeber no information about prices in order to understand themselves to be practicising thrift. All they need to do is make the choice at the point of selection and justify that choice to themselves as a saving. This is precisely what most of them do most of the time.

As one continues to trawl through the complexities of shopping for bargains, the whole relationship between spending and saving comes into question. Are people buying specials in order to spend more or are they spending more in order to save? What is clear is that the simple relationship of thrift as a means towards an overall saving which is an end does not hold for most shoppers. It is just as reasonable to see thrift as the end in itself, that is people are going shopping in order to have the experience of saving money. For some the thrill is in the bargain and it almost doesn't matter how much one spends in order to achieve it. It is also clear that although the forms of thirft differ considerably across class and income group, thrift itself is as important a factor in shopping for the wealthy as it is for the poor. After all, it is a common cliche on the street that the rich are rich because they are thirfty.

An ethnography I highly recommend to anyone interested in material culture studies or generally in the field of sociology or anthropology. Thanks for lending me the book, Grega.

Seth's Blog: What Every Good Marketer Knows

here’s a list to get you started

New Pepsi Mini Cans

"'Shower' by BBDO Canada for PepsiCo"
Agency: BBDO Canada
Production Company:Reginald Pike
Advertiser: PepsiCo
Brand Name: Pepsi Mini Cans
Business Sector: Soft Drinks, Tonics
Market: Canada
Country of Production: Canada
Language: English
Type: Television
Length: 15 seconds
Tagline: New pepsi mini cans.
Awards: International Andy Awards, 2005 (Silver) for Beverage - Non Alcohol

Funny, what one finds

... when searching with Google for an image of a book.

It's the end of mleko as we know it!

iz cajtngov včeraj

Odprimo Finance:

Seveda je daleč najbolj aktualen na prvi strani primerno po rumeno zavit članek o kopiranju oglasov oz. njihove vsebine oz. idej. Zgodba se nadaljuje na strani 5 in v angleški različici na strani 16.

V Kulturnem kompasu preberem, da bo bivša sodelavka (že mag.?) Vesna Bukovec s še dvema prijateljicama v četrtek, 12. maja v galeriji P74 dogajala likovno razstavo oz. konkretneje "nadaljevanje projekta TV, kjer se ukvarja z dekonstrukcijo medijskega teksta". Naj povem, da je Vesna avtorica nekaj zelo zanimivih moderno-(razumi-jih-kdor-jih-more)-umetnostnih projektov s ščepcem značilno disktinktivne duhovitosti. Zatorej lepo vabljeni na novotarijo.

Obenem v istem cajtngu izvem, da je že omenjeni seminar Philipa Kotlerja z naslovom Kako tekmovati danes razprodan. No, pa sem pršparal 130 čukov.

Rok Hrastnik, vodja spletnega trženja v Studiu Moderni, kjer sem (leta nazaj) tudi jaz (od)igral svojo vlogo, pa je od predavanj na seminarjih o spletnem trženju, na katerih je med drugim nekajkrat podajal svoje široko znanje tudi meni, moval-up do predavanja na The Syndicate Conference, ki bo v drugi polovici maja v relativno pred kratkim obiskanem New Yorku.

Pravijo tudi, da je DaVincijeva šifra pravi luzer po popularnosti pri vzporejanju z analizo GZS (.doc!), ki jo je pripravila posebna delovna skupina na Ministrstvu za gospodarstvo. Zanimivo branje zna biti tudi vizija in strateški načrt prenove GZS. Ah, ja, dvomim, da si bom vzel čas za prebrat... morda si sprintam za poletno branje, če se letos kot po čudežu odpravim kam na morje.

Izredno zanimiva in pohvalna je tudi novica o novi knjigi ameriške založbe Cambridge University Press o raziskovanju socioloških omrežij s programom Pajek, ki sta jo sospisala Andrej Mrvar in Vladimir Batagelj.

V Žurnalu ...

... so se mi zdeli še najzanimivejši novi oglasi za RKB in Raiffeisen Leasing, pri katerih so mi ideje precej všeč, le samo izvedbo bi bilo po mojem potrebno še malce malce spiliti. Če sem prav razumel so jih naredili (no, vsaj tistega za leasing) v agenciji Industria, za katero, priznam, nisem še nikoli slišal.

Pa Likalnica Ana ima nekaj novosti :)

Feline lovers' day

http://www.rathergood.com/vines/

http://www.rathergood.com/lightsabre/

http://www.ebaumsworld.com/flash/litterbox.html

A message from Matej

Reach out touch me
--------------------------------------------------------------------------------

Matej asked us to send you the link to our latest Web site.

You must have made a good impression on someone, because they suggested we send you a link to "Business of Touch"our new on-line tool that helps make it easier to do business with people from other cultures by offerings colorful sights and sounds of cross-cultural greetings in nine languages and fifteen countries. Either that, or you embarrassed them in a meeting by smooching the new vice chairman of marketing. Best case, it will make you more popular and successful. Worst case, it will make you smile. Did we mention it's from Aquent, and it's free? About Aquent

We help companies build internal capacity to execute marketing and communications initiatives through staffing, consulting, and technology services.

* Aquent Talent is a marketing and creative services staffing firm that helps clients create scalable workforces to meet changing business demands.

* Aquent Solutions improves processes for marketing organizations, bringing order and control to vital functions.

* Aquent Technologies helps organizations use technology to improve brand consistency, increase speed to market, and boost efficiency.

Aquent serves businesses in more than sixty cities throughout the world. Our corporate headquarters is located at 711 Boylston Street, Boston, MA 02116.

iz cajtngov+

V današnjih Financah preberite je prebrati:

• da so v Dragomlju stanovanja inovativno 'povečali' predvsem pa podražili (za cca. mio sit) tako, da so balkone preimenovali v loggie


• da Ceca išče sanjskega Slovenca (naj se prijavim? na plakatih (tu, glej zadaj desno) ne zgleda slabo :)


• da je pri GV Izobraževanju izšel priročnik o kompetencah v kadrovski praksi (Svetlik, Kohont, Gorišek, Rozman, Lamberger)


• nepretresljiv intervju s Claytonom Christensenom, profesorjem na Harvard Business School in avtorjem zelo znane knjige Innovator's Dilemma, ki je na mojem 'to-read' seznamu


• intervju Sabine Petrov z očetom marketinga, Philipom Kotlerjem, ki bo 20. maja delil svoje znanje v Ljubljani. Par izvzetkov:
  
  "... sta oglaševanje in prodaja del enega P, trženjskega komuniciranja, medtem, ko morajo podjetja načrtovati štiri P, ki so še izdelek, cena in tržen poti. V sistemu upravljanja izdelka ali blagovne znamke napiše menedžer celosten trženjski načrt, ne le načrt oglaševanja in prodaje."
  
  "Zmogljivosti trženja bodo ostale premalo izkoriščene, dokler tržniki ne bodo znali prikazovati dodane vrednosti, ki je bila ustvarjena s trženjskim razmišljanjem in načrtovanjem."
  
  "Neposredno trženje in trženje po sistemu ena na ena ponujata možnosti za boljšo oceno učinkovitosti oglaševalskih akcij. V tej luči je mogoče razumeti tudi odmik od množičnega k neposrednemu oglaševanju."
  
  (Vsi poudarki v poševni pisavi MV).
  
  Je še par zadev, nič revolucionarnega, je pa zanimivo prebrati.
  

To me spomni, da sem že prej želel poudariti (pa nisem uspel oz. sem veselo pozabil), da je jutri in v petek v Portorožu Direkt 2005, 2. Srednjeevropski kongres direktnega marketinga, ki ga organizira Združenje za direktni marketing Slovenije in je zanimiv najmanj zaradi:

a) splošnega vpogleda v to, kar delajo direktarji,

b) glej zadnji Kotlerjev citat,

c) bo tam v četrtek ZDMS predstavila kolegica iz Creativ Media, Ana Praprotnik, zelo pronicljiva, razgledana in izobražena (direktno-marketinški magisterij z LSE) gospodična, s katero morava ob priliki spet izvesti kakšno kosilo,

dč) petkovega predavanja o vlogi direktnega marketinga v brandingu, ki ga bo izvedel g. John Fowler iz McCann Worldgroup, prijeten leteči možakar iz Manchestra, UK, v katerega družbi sem preživel večino današnjega izobraževalnega dne in se ob tem še prav fino zabaval.

P.S. Danes sem prvič videl 'Pico, da te fršlok' od Julči-Hrulči. In prasica je res ogromna, a moram priznati, da tudi precej dobra!

Bruno Bozzetto - Female&Male

Bruno Bozzetto does it again!

WiFi antena

A kdo ve, kje bi se dalo nabavit kakšno pametno WiFi anteno, magari home made? Pri HTE majo eno za 6 jurjev, ampak mogoče obstaja še kakšna cenejša varianta...

Prodam voz

Baj, baj bejbi, we had some nice times together

mmmmm