ampak za božička si želim eno* dobro piling kremo.
...
Ja, kaj?
* Eno, ne tri, tko da se skoordinirite :D
UPDATE: Že mam! Uf, to je blo pa hitr... Hvala, lubica :)
28. november 2005
27. november 2005
(Ne)moč oblikovanja cen
Danes, ko so pritiski na cene vedno večji, je rešitev ne v nadaljnjem zniževanju in iskanju novih virov za to večno jamo brez dna, temveč v prilagajanju cenovne politike posameznemu kupcu, menijo pri McKinseyu.
Tak pristop se imenuje "transaction pricing" in se je prvič pojavil pred približno 13 leti. Ideja je, da podjetje ugotavlja realne cene, ki jih zaračunava kupcem po vseh možnih dedukcijah (popusti, rabati), tako tistih na računih kot ostalih, bolj skritih.
Za primer vzamejo tipično S&P 1500 tvrdko in pokaže se naslednje: ob povišanju cene za odstotek bi njen operativni profit poskočil kar za 8 odstotkov. Whoa, Nelly! Je tu upoštevan kontekst, posledice, npr. odziv kupcev? Res je, da če vzamemo recimo neko povprečno (srednjo) elastičnost povpraševanja, vpliv na odliv kupcev vsaj v teoriji ne bi smel biti prevelik (oz. tako velik, da bi "požrl" 8 odstotni operativni profit). Skratka, McKinseyevi fantje želijo povedati, da rahlo povečanje cene (pa recimo ceteris paribus, da se bom bolje počutil) bolj smiselno, kot zniževanje variabilnih stroškov ali prizadevanje po višanju prodane količine (pri čemer bi seveda tudi stroški zrasli, vsaj prodaje, to je treba upoštevati). Podatki, ki jih navajajo, so: več kot 50 % večji učinek kot če bi znižali variabilne stroške za 1% in več kot 150 % bolje kot učinek povečanja prodane količine za 1 %. Enaka logika seveda velja, na žalost, tudi pri zniževanju cene: izračunali so, da bi za ohranitev enake stopnje operativnega profita potrebovali skoraj 20% povečanje prodane količine, če bi cene znižali za 5 % - takšna elastičnost povpraševanja pa bi bila precej redek primer.
Medklic
V petek sem na IEDC poslušal tudi zanimivo predavanje o zvestobi strank. (Več o tem morda drugič.) In razmišljam: If they don't like my prices, fuck them. If they don't want the kind of product/service quality I'm offering, they should go elsewhere. Torej, če moje stranke odhajajo, je nekaj narobe v moji percepciji cene ali pa v kvaliteti izdelka/storitve, ki jo ponujam, in ne v konkurenčnih pritiskih z boljšimi ponudbami. Cene so namreč le odraz kvalitete (kot jo percipirajo kupci!) in velikosti mojih jajc, da postavim neko ceno, ter za njo argumentirano (in vztrajno) stojim.
Mnogo podjetij lahko precej enostavno najde tisti 1 %, tako, da z natančnim pregledom ugotovi, kakšen (in kateri) del začetne cene v resnici konča v njihovem žepu (ta vsota, "pocket price", je ponavadi bistveno nižja od začetne). Managerji, ki nadzorujejo cenovno politiko se ponavadi fokusirajo na cene, kot so zapisane na izdanih računih, vendar prihodek pogosto odteka mimo računske evidence (off-invoice costs).
Mnoga podjetja v današnjem času ponujajo prilagojene izdelke, personalizirane storitve, posebej za stranko razvite rešitve; medtem ko je pocket price primerno merilo za podjetja, ki proizvajajo standardizirane izdelke in imajo malo variacije v stroških prodaje in dobave blaga, je za prvoomenjene primernejša analiza t.i. pocket margin, torej marže, ki dejansko konča v "žepu" podjetja (saj so stroški pri vsaki transakciji drugačni).
Na koncu kot že mnogokrat pridemo do tega, da je treba tako v B2C kot B2B najti, določiti in se fokusirati na najbolj profitabilne kupce, ter nato z njimi vzpostaviti in vzdrževati odnos, temelječ na partnerstvu in vzajemni koristi. Vztrajno lovljenje sape ob vse številnejših tekmecih, bitka za pozornost (in denarnice) kupcev ter cenovna vojna brez konca namreč ne kažejo v pravo smer.
Izhajajoč iz, opirajoč in navezujoč se na članek The power of pricing, McKinsey Quarterly 2003 No. 1.
26. november 2005
Na, pa mi je uspel sesut templejt
Publisham, publisham in kaj se zgodi: kurac. Približno ena tretjina predloge se je shranila, ostalo je šlo v nepovrat. Sem pisal na support, pa bomo videli, če imajo kakšen backup. Sicer dvomim, zato sem ga počasi začel poustvarjat. Moje trenutno edino upanje po polni vrnitvi v prejšnje stanje pred katastrofo je, da imam v službi na računalniku v brskljalniku odprto svojo stran. Če ne, bo pa pač malo drugače. Nisem baš vesel zaradi tega. Kot rečeno: kurac.
A movie I saw
today is called Regarding Henry. I like the title. And it made me think about stuff. Things do change; people change, too. You usually only notice it after the change occurs. Especially when the subject of change is oneself. Sometimes, though, you can witness the process, sort of step out and look at yourself as-if from a second person, changing, transforming. Sometimes you can feel the little steps, not just the result of the big ones, sort of see individual branches on the trees twirling, not just the whole tree or even a bunch of trees, a whole damn forest swaying. Left and right. Left. And Right.
Anyway, I can feel the changing now. Yup, it's happening, and I'm glad; 'cos it's a good kind of change.
25. november 2005
Vendredi soir
je primeren čas za branje Sobotne priloge. Od prejšnjega tedna.
Na naslovnici me je prijetno presenetila interupcija skorajda umetniških razsežnosti, za katero lahko avtorju le čestitam in vzklikam navdušeni "BIS"!
Intervju z Uranom ne prinese nekih revolucionarnih novosti, osebno pač nimam prevelikega interesa za nadškofove PR aktivnosti in duhovniško-finančne zadeve lokalnega značaja.
Je pa zato iz sociološkega stališča precej zanimiv članeka o drugi generaciji priseljencev v Sloveniji, o poosamosvojitvenem organiziranju prejema beguncev in ravnanja z njimi bi se verjetno dalo še mnogokaj napisati.
Drnovškovo Kosovo je še vedno aktualno, o enotnosti slovenskih diplomatskih stališčih (in prizadevanjih) se razpiše Saša Vidmajer.
Ob članku o azbestu sem se spomnil, da sem precej zadovoljen, da smo letos na "mojem" bloku zamenjali staro strupeno streho z lepo novo šajni plehnato. In sedaj nismo več ogroženi. Če nam vse skupaj seveda pod snežno obremenitvijo ne zgrmi na glavo (ali bognedaj na avto!).
Miki Muster je res faca, še posebej mi je všeč, da je fokusiran deloholik, idealistični sanjač, in down-to-earth cinik, vse v enem. Doma imam (skoraj) celotno zbirko vezanih stripov o unih treh trapčkih, manjka mi samo št. 1. Če jo ima kdo doma in mi jo želi odstopiti, bom vesel. Morda sem nejevoljen zaradi urednika (ali novinarke, čeprav dvomim), da je dal naslov, kakršnega je. Intervju oz. članek ima res mnogo drugih primernejših poudarkov, kot je erotika.
Dnevnik Prof. Dr. Renate Salecl je bil v zadnjem času eden redkih iz serije, ki sem ga precej redno bral in ga je žal konec. Ji pa malce zamerim, da je narobe napisala Absolutely Fabulous (in to dvakrat, kar pomeni, da si ob hlastnem tlačenju DVD-ja v player ni uspela vzeti toliko časa, da bi pravilno prebrala - in nato citirala - naslov ljube ji humoreske AbFab).
Je še kup drugih stvari - od melanholičnega ( ampak in a good way) Cvitkoviča (bil sem na premieri Odgrobadogroba, na Krasu, fino), do Aidsa, in na koncu zanimivih Pomislekov Draga Jančarja, v katerih opisuje mladostne in malo-manj-mladostne norčije slovenskih kulturnikov. Takih, ki jih ni več in takih, ki so (še).
Skratka, ena od SP, ki prinaša VEČ. Jebemti, to se pa sliši znano.
24. november 2005
A little known fact
Štefani pečenka je pravzaprav poimenovana po razvpiti pevki Gwen Stefani.
(Ha ha, 24. november - gotcha! ... Kaj, a mora bit vedno 1. april?)
Wtf & Lol & Gross
Good examples of typography usage at Typophile. Although a bit blemished by the incredibly gross picture already mentioned at BoingBoing.
I like this one best:
10. november 2005
04. november 2005
one of those meaningful questions
Does beard grow slower at night?
It's funny: when I shave in the evening, there's no significant progress in the morning, whereas when I shave in the morning, there's a noticeable stubble by the end of the day.
Or is that a consequence of the 8/12 hours time difference?
Naročite se na:
Objave (Atom)
