Imam! Zdaj se bom lahko spet normalno bril.
29. julij 2006
Danes sem
- vstal ob 12:30;
- končno nazaj namontiral upravljalne palice za rolete na vzhodni strani stanovanja (ki so jih NZEKNS* "mojstri" vzeli dol in seveda "pozabili" vzpostaviti prejšnje stanje);
- odkartoniral preostali del kuhinje in ugotovil, da so dobavili eno napačno omarico (ne bi smela biti predelana tako kot je njena bodoča soseda);
- odstranil okrasne letvice s tistega dela stene, kjer pride kuhinja (drugi mojstri, t.i. podnarji, so tudi bolj pozabljive sorte in so jih dali pač povsod);
- (ponovno) odnesel v smeti en cel kup kartonov in zaščitnih papirjev;
- pomil posodo;
- za silo pomil tla.
Meet Matej!
Your personal shopping assistant will scream when you are near an item on your shopping list, and take it off the shelf for you. Just attach him to a cart or a basket and you are all set. Imagine all the time you will save when you won't wander around the store, confused and helpless [cue fat American looking completely lost in the middle of a supermarket]. And imagine how you can instead spend quality time with your friends and family [cue scene where a family of 4-5 is sitting down to dinner]. Call now and get this stylish shopping cart absolutely free of charge! [cue housewife in an ugly floral-pattern dress stuffing the cart under the bed] All this for only 999.99!
Call now!
Photographed yesterday at MiniSloBlogMeet06, photo by The Man, text by The Cart Monster on the photo (no, the other one!).
28. julij 2006
27. julij 2006
Napiši 100-krat na tablo
Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat. Prej bom hodil spat.
...
Ah, kazen ni vzgojna, če maš copy-paste...
26. julij 2006
24. julij 2006
Finally
I guess the pipeline over at This is broken is truly as long as Mark says, because today they published a photo I took and sent in May. It's a good one, still :)
20. julij 2006
Talking walls
B-man sent me this: A gallery of walls with stuff written on.
Tenks, B-machine, 'twas great!
19. julij 2006
18. julij 2006
17. julij 2006
16. julij 2006
15. julij 2006
14. julij 2006
12. julij 2006
06. julij 2006
05. julij 2006
04. julij 2006
03. julij 2006
02. julij 2006
Ču, ču
Glasbo iz filma sem poznal in ob njej pogosto sanjaril že prej. Torej sem imel razumljivo visoka pričakovanja. Film jih ni le dosegel. Presegel jih je, pustil daleč za seboj; ne samo do naslednje - ta vlak je odpeljal kar nekaj postaj naprej. S ponosom, veseljem in ščepcem melanholije predstavljam moj novi najljubši film: ekspres, ekspres.
Omenjena glasba Mitje Vrhovnik - Smrekarja ostaja neverjetna in je gotovo najboljši del in vsaj zame tudi leitmotiv filma. Še en dober dokaz, kako izjemno vlogo ima glasba pri stvarjenju skupnega vtisa (in odtisa), ki ga naredi (in pusti) filmsko delo. Gregor Baković je skoraj obvious choice za to (tako) vlogo in ni razočaral, prijetno me je presenetila in navdušila nadčudovita Barbara Cerar. Kratki lasje ji pristojijo, v njen pogled pa se zlahka zaljubiš.
Zgodba je sicer, kakor bi rekle določene dekline, bizarka. Prekratke hlače iz razrezane mrtvaške zastave; sušeče se perilo na vrvici v kupeju; balonar Gregor Čušin; iz vlaka dol - pa spet gor - zmuzljivi Roza; omarica, ki jo sabo vlači Barbara (in njena vsebina); lovljenje papagajev (skobčevk?) po vlaku; nogometna tekma sprevodnikov in vlakovodij; pes z Barbarino majico. Meni tako ljub občutek za podrobnosti je Šterk izvedel z ljubeznijo in poezijo. Ja, poezija; cel film je ena sam čustveni slowdance (z ravno prav hitrimi vložki!) na sanjske tone godal izpod peresa (taktirke?) Vrhovnik - Smrekarja; Šterk je res Umetnik.
Ne pomnim sicer, toda: ali je možno, da so se v določenem obdobju uporabljali konvertibilni tolarji in ti, ki jih imamo zdaj, eni ob drugih? Če ne, je to morda ena od "napakic", ki sem jih opazil. Pa na začetku, pri imenskem napisu na vratih stanovanja, ki ga zapušča Gregor, bi lahko bil malce manj fake. Pa vsebinsko mi ni bilo najbolj všeč, da je vzel njen krožniček (?) in ga uporabil kot pepelnik. A odpustim zaradi močne sporočilnosti in simbolike.
Najbolj romantičen trenutek filma - ona: ko Barbara, sloneč na oknu vlaka, prepusti vetru Gregorjeve odstrižene lase. Najbolj romantičen trenutek filma - on: ko zatakne (iz pasoša izstriženo, če sem prav videl) svojo fotografijo v okvir z njeno fotografijo. Ali pa... ah, premnogo jih je. Čustva so močna, v skoraj vsakem prizoru, pogledi govorijo šest jezikov hkrati. Noro navdušen sem nad odsotnostjo dialogov, ki zahteva ravno pravšnjo mero sodelovanja gledalca. Da si lahko vsak ustvari svoj vlak, svojo zgodbo... melanholično ali ekstatično, romantično ali zabavno, veselo ali žalostno, solzavo ali vriskajočo.
Pozitivno (?) spoznanje je, da me do solz ne pripravijo samo romantične komedije. Lahko so tudi romantične drame. Res je, da sem zadnje čase v pravem moodu, ampak ta film me je čustveno dobesedno odpihnil. Daleč.
Če bom v naslednjih nekaj dneh torej imel steklen pogled, zazrt v daljavo - ne moti, sem v vlaku.
Naročite se na:
Objave (Atom)
