O, bog

Kot piše tukaj, 'if it ain't broke, don't fix it'.

Found via good experience, image from brand new

Svet v slikah

Not big, but tiny in Japan

BusinessWeek je objavil zanimiv članek o mikro-domovih v deželi vzhajajočega sonca. Kyo-sho-jutaku je japonska oznaka za bivališča na majhnističnih parcelah, ki so dobesedne niše v ultraurbanem tokijskem nepremičninskem trgu s cenami v višavah gore Fuji. Think hiša na 30 kv. m., "carefully designed to maximize the livable space"!
To me spomne na nišno hišo arhitekta Janeza Vrhunca v Ljubljani, o kateri je bil članek v Delu skoraj dve leti nazaj.

Via the always-beloved Apartment Therapy.

Weeeeeee!

Tolk o kolesu, prvem letošnjem Dnevu brez jakne (petek, 16.3.) in ugasnjenih radiatorjih.

The world, media, internet: Epic 2015

Pogled v prihodnost, kjer digitalno ne bo več le digitalno, ampak vseprisotno; kjer internet ne bo več internet, ampak svet; kjer ne bo več vsebine, ampak le jaz; in kjer ne bo več množice, ampak le eno podjetje.

Kaj je Epic: utopija, prihodnost - ali sedanjost?

Hvala, Urša!

The Century of the Self

Odlična dokumentarna serija, ki jo je za BBC leta 2002 posnel Adam Curtis, govori o razvoju moderne osebnosti in neverjetni zgodovinski vpliv Sigmunda Freuda ter praktikov psihoanalize na dogodke v zadnjih sto letih.
Prvi del, ki govori o ljudeh kot strojih za srečo, je obenem zanimiv portret Edwarda Bernaysa, "očeta" odnosov z javnostmi. Izredno poučno, ne samo za vse, ki jih privlači psihologija množic in sociološki fenomeni, ampak tudi iz stališča tržnega komuniciranja in komunikološke zgodovine.

Serija je na ogled na Google video:
- prvi del: Happiness Machines
- drugi del: The Engineering of Consent
- tretji del: There is a Policeman Inside All Our Heads: He Must Be Destroyed
- četrti del: Eight People Sipping Wine in Kettering

Še dva dni...

Nostalgija po sobotnih dopoldnevih

Mini serija o mini poplavi

Kaj se zgodi, če se zgornjemu sosedu sname cev od pralnega stroja, odtok pa je zamašen:








In še prvo pričevanje:

me: ravnokar sem mel mini poplavo

zgornjemu sosedu se je snela cev od pralnega stroja

Domen: :O

me: gledam en film in zaslišim kap kap kap kapkapkap

10:18 PM Domen: lol

zajeb

me: hvalabogu ni hujšga

mal sem se ustrašu zarad štroma

10:19 PM ker mi je kaplal vn skoz zaprto dozo, v kateri je sicer samo TV kabel, ampak 5 centrmetrov stran je pa doza z bolj resnimi stvarmi

:S

Domen: ups

me: zaenkrat je ok, je nehal kaplat in zdej se upam že počasi suši

10:20 PM Domen: še dobr

si predstavljaš sred noči

me: še dobr da smo bli oboji doma

Domen: mhm

10:21 PM me: če ne bi hitr reagiru in bi recimo prišel domov čez par ur, bi se že namolu parket

namoču

to pa ni najbolje

vem, ker se mi je to že zgodilo na povšetovi

Domen: mhm

me: tam sem bil sicer sam kriv, ker je bil odprt okn, pa nevihta

Domen: maš pol cel teden dela

10:23 PM me: ha, teden, kar mal več

ker je treba zadevo pač zamenat

v mojem trenutnem primeru bo največ kar bo mal za poštrihat

no ja, tko to je

10:24 PM Domen: :)

Update 23:20:

Odpravljajoč se spat sem ravnokar "odkril" drugi del (sem rekel, da bo serija!):


(tkole zgleda, če voda pride ZA vodoodporno barvo)

Powers of Ten

Stenski poooolčas

Tale (leva, z navlako spodaj) bo verjetno temneje rdeča (RAL 3001 ali bolj), razmišlja pa se celo o RAL 8011. Sicer na to steno pride še omarica (d 180, v 60, g 40), s tremi vrati sijajno belega frontalnega videza in lebdeča od tal kakšnih 30 cmjev. Na desni: say hi to Ovčka family (btw: a kdo ve kdaj se to striže??).


Slike! Verjetno 3 x 60x60cm ČB fotke ali pa kaj od tega... nimam pojma. Yet :P
A ni škoda, da nista okni kar povezani... no, razgled sicer ni bogvekaj, se bom s tem tolažil. Se pa lahko fino igram relaksacijo prof. Godlerja, ako se mi ravno zahoče.
(ja, vem, razmetana postla, glejte stran)


Tu (pa tudi eno gor, sicer) je bila prvotna ideja 150x150 cm digitalni tisk na platno "nekaj". Sedaj sem na 2-krat 60x60cm, podobno kot gor... bodemo videli. Naj ob tej priliki omenim, da na teh oknih še vedno nimam rolet in da pozdravljam morebitne beroče sosede odnasproti in se opravičujem, ker pred par dnevi izjemoma nisem uprizoril redne večerne predstave (vabljeni na katero od ponovitev).

Jedi, lnica

Iz časov, ko je bila miza še modra...

Process & Result

Prejšnji teden sem bil na enournem tečaju risanja z ogljem. V samostanu. V Pragi. Z modelom! Živim!!

Takole je bilo tik pred začetkom:


Takole pa po koncu...

Kaj?! Saj ne veste, kakšen je bil v resnici model!

Holy TouchScreen!

From this point in time it (still) looks more like a performance art than an interface. Great, nonetheless:

Found through Cameron Moll's futuristic excursions over at Authentic Boredom.

The Way Things Go

Der Lauf Der Dinge je naslov filma švicarskih avtorjev Petra Fischlija in Davida Weissa iz leta 1987, ki je bil verjetno navdih slavnemu Hondinemu Cogu ter seriji odličnih igric The Incredible Machine.

Tukaj je trailer, celoten filmček pa je dolg kar pol ure.



Update: Še par zabavnih japonskih variacij na temo.

V Ambientu prikrito promoviranje discardie?

Ja, discardia definitivno postaja mainstream. V februarski številki Ambienta je bilo zaslediti naslednje:

V intervjuju z Matejem Filipčičem, arhitektom, performerjem, magistrom scenografije in kostumografije, režiserjem in še kaj (avtorica Nada Vodušek):

"Ne "padam" na predmete, zgolj zaradi imena avtorja, mode ali podobnega. Imam pa rad dober dizajn. Sicer se trudim, da se na predmete ne navežem. Je dovolj dela z navezavami na ljudi!"

in

"Ne kupujem stvari, ki jih ne potrebujem, ker raje živim v prostoru, ki diha in se ne duši pod zgodbami raznih predmetov in ostankov prejšnjih življenjskih obdobij. Do predmetov imam podoben odnos kot do svojih predstav. Stvari pospravljam v spomin, okrog sebe pa ustvarjam prostor za nove zadeve. Sem precej ekonomičen in praktičen. Če potrebujem stol, se mi zdi bolj zabavno najti starega in ga prenoviti. S tem ga na nek način "udomačim", da postane del mene v stanovanju. Ne maram kopičiti stvari. Sem nagnjen k temu, da vsaj enkrat na leto zmečem proč stvari, ki jih ne uporabljam."

V reportažici iz ljubljanskega podstrešnega stanovanja fotografa Mihe in novinarke Lore (avtorica Simona Furlan):

"Lora za svoje delo potrebuje več miru in zaprta vrata, zato ima svojo delovno sobo. Asketsko urejeno in s kopico knjig. Tudi Miha ima svoj uradni delovni prostor z arhivom, le da je ta še vedno skrbno in v čudnem neurejenem redu shranjen v številnih škatlah. Tam je še vrsta drugih stvari, na primer zmajev z različnih koncev sveta, pa velika vreča plastičnih posodic za filme, ki zdaj ko prevladuje digitalna fotografija, počasi dobivajo zgodovinsko vrednost. In še marsikaj je mogoče spraviti vanje oziroma jih za marsikaj uporabiti. Pa jih Miha v resnici ne zbira, le proč jih ne meče. Medtem ko Lora ne čuti potrebe po kopičenju stvari. Ni sentimentalno navezana nanje; česar ne uporablja, podari ali zavrže. Mirne duše bi živela brez marsikatere reči; pa še manj prahu in več prostora bi bilo v stanovanju."

Oh... my... god! LOL!! Cutest Chipmunk Evah -_-

As everything qt, from Cute Overload.